Zahvale

hvala (1)Vsaka pot se začne s prvim korakom, in prav nobena ni osamljena. Tako zdravljenje, kot tudi knjiga pred vami ni nastala čisto v samoti, temveč v stalni komunikaciji z okoljem, v katerem živim. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi stali ob strani, ko sem bil na zdravljenju, in tudi vsem, ki ste me vzpodujali k temu, da je knjiga nastala.

Prav posebej se želim zahvaliti ženi Ksenji Korenjak Kramar, ki je bila z menoj tako na vsakem koraku tega dolgega in napornega zdravljenja, kot tudi pri nastajanju knjige. Ksenija, hvala ti za pomoč, nasvete in podporo. Saj veš, da si globoko v mojem srcu − ljubim te najbolj na svetu (Činki pa)!

Draga prof. dr. Mojca Matičič! Ali lahko sploh še kaj dodam? Hvala vam za spremljanje ob tem napornem zdravljenju ter uspešno komunikacijo, s katero sva uspela “predelati” vsako oviro na tej poti. Naj v zahvalo citiram verz iz Talmuda: “Kdor reši eno življenje, reši cel svet.” Hvala!

V zdravljenju so sodelovali tudi drugi člani socialnega okolja. Hvala mami Dragici Korenjak in očetu Marjanu Korenjaku, da sta me spodbujala in podpirala na vsakem koraku. Draga sestra Katja Korenjak Cerkvenik ter mož Marko Cerkvenik – vem, da sta bila v mislih velikokrat z menoj, zato hvala. Za vso podporo in pomoč hvala tudi Marku Kramarju in tastu dr. Martinu Kramarju. Draga hči Sara Korenjak Jaušnik − v letu 2009 je bilo najino druženje malce omejeno zaradi tega zdravljenja, in včasih sem kar obležal na zofi, ker zaradi zdravil nisem zmogel tiste ravni energije, ki jo običajno imam. Verjamem, da bova vse nadoknadila in tudi presegla. Draga teta in stric, Vanica in Ivo Petrovič, hvala tudi vama za vsak val pozitivne energije, ki je prihajal iz Topolšice. Verjamem, da je vsak delček pripomogel k uspešnemu zaključku. Hvala.

Seveda pa ima vsako dobro zdravljenje tudi “izhod v sili” − nekoga, ki je tukaj samo zato, da se imaš kam pritoževati, kako življenje ni pravično in podobne neumnosti, ki sem jih lahko zaupal tebi, Eli Zamernik. Eli, ti si eden izmed najmočnejših stebrov socialnega okolja za vse tiste, ki niso imeli moje sreče − da bi bili obdani z množico ljudi, ki jim ni vseeno. Hvala ti za tvoj čas, odgovarjanje na vse maile, poučno kavico. Hvala ti, da počneš, kar počneš. Če se uspeh v življenju meri s tem, koliko pomagaš drugim, si opravila dela že nekaj življenj. Iz srca ti hvala!

Sreče in prijateljev ne moreš kupiti. Ne morem verjeti, da sva imela to srečo, da sva našla tako dobre prijatelje. Hvala vam, ker nama stojite ob strani, draga Marjetka in Danilo Repec ter Fakijeta in Jaka Vigec. Spoznali smo se po mojem zdravljenju, ko se ni spremenil samo moj pogled na življenje, ampak tudi način izbora, s kom se družim in želim preživeti svoj čas. Kdor ima takšne prijatelje, kot ste vi, lahko doseže res vse. Hvala vam! Marjetka, novoletna želja, ki si jo izrekla na praznovanju leta 2014, se je uresničila: držiš jo v rokah. Prijateljev ni nikoli preveč, zato se želim še posebej zahvaliti tebi, Peter Cokan. Brez tebe bi se mogoče moj padec končal drugače, kot se je. Hvala ti za pomoč pri prijavi na FDŠ, kar mi je veliko pomagalo pri vzpostavljanju stebrov, ki so mi pomagali zdržati do konca. Hvala tudi tvoji dragi Vanji Jus, ki me vsako leto vzpodbuja k treniranju spomina in prijavi na državno prvenstvo.

Med zdravljenjem se je pojavilo tudi vabilo na praznovanje rojstnega dne, na katerem sta dva prijatelja uspešno skrila dejstvo, da sem bil videti zelo bolan. Ko smo kasneje gledali slike v albumu, sem bil prav na vsaki bled kot stena. Hvala, ker sta takrat rekla, da se dobro držim, in ker sta celo leto pridno telefonirala Ksenji in se zanimala zame in potek mojega zdravljenja. Hvala tudi vama, Dušan in Biljana Čenić.

Dragi sošolki iz študija psihoterapevtske propedevtike, Karolina Jovanoska in Eva Žnidar! Hvala za bonboniero z napisom “Drži se!” Bila je ob pravem času, na pravem mestu in s pravim sporočilom. Zaradi naslednjega prijatelja sem lahko zdravljenje zaključil na prav poseben način (s stand-up nastopom): hvala ti, Tomaž Koštomaj. Za vso pomoč in nasvete zaradi treme pred nastopom hvala tebi, Marko Kumer Murč. Ta večer je bil zame nepozaben! Spoštovana prijatelja Jernej Mlinarič in Nika Dornik, hvala vama za knjigo Pogum za upanje, v kateri sta zapisala naslednje besede: “Za nov začetek ni nikoli prepozno, samo pogum je treba zbrati … Redki od nas ga!« Pravo sporočilo na pravem mestu. Hvala vama! Spoštovani gospod Milenko Kovačevič, iz mentorja si postal zelo dober prijatelj in oseba, ki jo izjemno cenim. Hvala za tvoj prispevek h knjigi in vse modrosti o globinah človeške duše, ki jih tako nesebično deliš z menoj.

Ker živim na vasi, so name zelo vplivali tudi kratki pogovori s sosedi, zato se še posebej zahvaljujem družini Štic, družini Habjanič, družini Valadžija ter stricu Janezu Kramarju. Hvala tudi gospodu Sedevčiču za kratek, a zelo motivacijski pogovor ob ograji, ki bo ostal zavedno v mojem spominu. Hvala gospe Blagi Janež za vse odlične domače čaje. Hvala tudi našemu poštarju in mojemu prijatelju Andreju Karo. Vedno sem bil vesel, ko si se pripeljal mimo mene, ko sem se želel skriti pred vsemi in sem šel na sprehod v gozd. Topla beseda in kratek pogovor so včasih prekinili moja “črna” razmišljanja.

Zahvaljujem se tudi predsedniku društva hemofilikov Slovenije, gospodu Jožetu Faganelu, in desni roki našega društva, gospe Rajki Bavčar. Hvala, da z delom v društvu lajšate naše praktične težave, in hvala, da imate zame vedno odgovor na vsa moja vprašanja. V času zdravljenja sem včasih potreboval tudi dober stisk roke, hiter pregled stanja in prijazno besedo, kar sem vedno našel pri osebnem zdravniku. Hvala vam, gospod Milan Arbeiter, zaupanje v uspeh je prineslo uspeh.

Še ena zanimivost v zvezi z Bohaki v mojem življenju: gospod Branko Bohak me je učil prvih plesnih korakov za plesna tekmovanja in ples ostaja pomemben del mojega življenja, gospod mag. Janko Bohak mi je odprl vrata v svet psihoterapije, ki je postala del mojega  profesionalnega življenja in dr. Tina Bohak me je naučila igranja prvih pesmi na diatonično harmoniko, ki je prinesla veliko mero veselja. In kolikor mi je znano – nobeden izmed njih ni sorodnik in se ne poznajo. Me prav zanima, kdaj bom srečal in kaj me bo novega naučil četrti Bohak.

Hvala Mileni Jelen, ki me je spremljala pri raziskovanju globin moje duše in mi tako pomagala, da sem knjigo zaključil. Začetek pisanja je bil zame izjemno težak, saj sem se vedno spomnil vseh preživetih trenutkov. Moje misli mi je pomagala zapisati Dragana Pobega, ki predstavlja prvi korak k nastanku te knjige. To je bil izjemno dober začetek nastajanja knjige. Hvala, Dragana!

 

O knjigi               Naročilo knjige               Kontakt